Čar prvih bralnih izkušenj
Pozdravljeni ljubitelji knjig!
Se spominjate vaših prvih korakov v svet književnosti? Jaz se recimo dobro spominjam, kako me je oči učil brati preko otroških (predvsem živalsko obarvanih) slikanic in kasneje tudi bolj zahtevnih knjig. Bila sem zelo radovedna in, ker sem bila vedno sramežljiva, zelo čustvena ter zadržana deklica, mi je branje pomagalo, da sem našla svoje zavetje v varnem objemu knjig.
Slika je bila posneta v knjigarni Felix, objavila pa
sem jo na Instagramu.
Harry Potter je tisti čarovniški fantič, ki me je spremljal na poti odraščanja in serijo še vedno rada vzamem v roke po toliko in toliko letih. Tisti magični občutek, ki se me je polotil ob prvem branju dogodivščin nadobudnega čarovnika in njegovih prijateljev na Bradavičarki (še vedno čakam na sprejemno pismo, je to komu znano?), je še vedno prisoten. Vedno namreč, ko berem knjige ali gledam filme o Harryju Potterju, se počutim, kot bi prišla domov. Mogoče se sliši otročje ali rahlo patetično, vendar je res. Deček z okroglimi očali in z brazgotino v obliki strele na čelu me je naučil marsičesa; naučil me je, naj bom pogumna, se borim za dobro, da je prijateljstvo izjemno dragocen dar in, da nobeden ni popoln v vseh ozirih (pisateljica je opravila res dobro karakterizacijo likov, ki delujejo realistično oz. človeško).
Prav tako me je Harry Potter spodbudil k temu, da sem začela branje jemati resneje in konec osnovne šole sem postala zelo zagnana ljubiteljica knjig. Začela sem "požirati" sem zgodbe, takšne in drugačne. Starši so se občasno pritoževali, da preveč berem, vendar z leti čedalje manj in sedaj je mami tista, ki pri meni išče predloge za branje. Zanimivo, kajne? :)
Na tem mestu bi sicer lahko govorila tudi o tem, kakšne žanre rada berem, in katerih ne maram, vendar naj ta tema ostane za kdaj drugič.
Škoda, da mladi ne berejo veliko, kajti ponuja nam veliko več od telefonov in računalnika, čeprav ironično gledano, pišem tale blog prav na svojem notebooku. ;) Sicer pa veste, o čem govorim, kajne? Veselo branje vam želim!
Sabina
Se spominjate vaših prvih korakov v svet književnosti? Jaz se recimo dobro spominjam, kako me je oči učil brati preko otroških (predvsem živalsko obarvanih) slikanic in kasneje tudi bolj zahtevnih knjig. Bila sem zelo radovedna in, ker sem bila vedno sramežljiva, zelo čustvena ter zadržana deklica, mi je branje pomagalo, da sem našla svoje zavetje v varnem objemu knjig.
sem jo na Instagramu.
Harry Potter je tisti čarovniški fantič, ki me je spremljal na poti odraščanja in serijo še vedno rada vzamem v roke po toliko in toliko letih. Tisti magični občutek, ki se me je polotil ob prvem branju dogodivščin nadobudnega čarovnika in njegovih prijateljev na Bradavičarki (še vedno čakam na sprejemno pismo, je to komu znano?), je še vedno prisoten. Vedno namreč, ko berem knjige ali gledam filme o Harryju Potterju, se počutim, kot bi prišla domov. Mogoče se sliši otročje ali rahlo patetično, vendar je res. Deček z okroglimi očali in z brazgotino v obliki strele na čelu me je naučil marsičesa; naučil me je, naj bom pogumna, se borim za dobro, da je prijateljstvo izjemno dragocen dar in, da nobeden ni popoln v vseh ozirih (pisateljica je opravila res dobro karakterizacijo likov, ki delujejo realistično oz. človeško).
Prav tako me je Harry Potter spodbudil k temu, da sem začela branje jemati resneje in konec osnovne šole sem postala zelo zagnana ljubiteljica knjig. Začela sem "požirati" sem zgodbe, takšne in drugačne. Starši so se občasno pritoževali, da preveč berem, vendar z leti čedalje manj in sedaj je mami tista, ki pri meni išče predloge za branje. Zanimivo, kajne? :)
Na tem mestu bi sicer lahko govorila tudi o tem, kakšne žanre rada berem, in katerih ne maram, vendar naj ta tema ostane za kdaj drugič.
Škoda, da mladi ne berejo veliko, kajti ponuja nam veliko več od telefonov in računalnika, čeprav ironično gledano, pišem tale blog prav na svojem notebooku. ;) Sicer pa veste, o čem govorim, kajne? Veselo branje vam želim!
Sabina
Komentarji
Objavite komentar